»Nobena stvar, ki je tako slaba, ne more trajati večno.«

»Nobena stvar, ki je tako slaba, ne more trajati večno.«

»Na tem hodniku B3 nas je prespalo dvanajst. Vsi smo prespali.«

»Čakam njega, ki ga ni. / In vem, da ga ne bo. / A nočem verjeti. / Prav zato si ga domišljam, / ga nestrpno pričakujem / kot nikogar doslej. / Mogoče je prav, / da nikoli ne prestopi mojega praga, / ker nočem izgubiti edinega, kar imam: to čakanje.«

»Vsaki dan smo čakali, kdaj bodo formirali transport za Nemčijo, navadno so se sestavljali v torek, zato smo bili v nedeljo in ponedeljek nestrpni.«

»Čakanje na pregled je lahko podaljšano za nekaj ur, čeprav je običajno 2,5 ure, se lahko ob takih večerih poveča na več kot 6 ur.«

»Izognili smo se situaciji, da bi podjetniki reševali zagate s pošiljanjem ljudi na zavod za zaposlovanje. S tem je država financirala to obdobje čakanja.«

»Čakanje v vrsti se zdi precej nepomembno – vsi v določenem trenutku, celo večkrat na dan, čakamo.«

»Bi ga lahko obravnavali ne kot izgubljen čas, zapravljen v pričakovanju nečesa, kar želimo doseči, dobiti, kupiti, ampak kot pridobljen čas, čas, ki nam je podarjen?«